Kaj je osteopatska medicina?

Osteopatska medicina ali osteopatija (grško: osteon= kost,  pathos= bolezen, bolečina) je znanost, veščina in filozofija, ki je že več kot sto let poznana, spoštovana in uporabljana po svetu. Kot zelo učinkovit terapevtski sistem je priljubljena zlasti na angleško govorečem območju (ZDA, Kanada, Anglija, Irska, Nova Zelandija in Avstralija) ter drugod v zahodni Evropi.

Osteopatska medicina je celovit sistem zdravljenja za širok spekter obolenj, ki ima osnovo v uveljavljenem sistemu klinične diagnoze.

Osteopatovo delo je osredotočeno na strukturo telesa (kosti, sklepi, mišice). Terapija je varna in naravna, zanjo je značilen skrben pristop k individualnim potrebam posameznega bolnika v vseh fazah življenja od rojstva do starosti.

Pretežno nežne manipulativne tehnike se uporabljajo za odpravo neravnovesja, ki omogoča vnovično vzpostavitev harmonije v telesu bolnika. Osteopatska medicina gleda na telo celostno in holistično; ne zanima je samo bolni del telesa. Njen cilj je spodbujanje dolgoročnega zdravja.

Za osteopatijo so značilne do podrobnosti dodelane ročne tehnike in definirana načela, na podlagi katerih deluje. Ta so:

• Funkcionalna enost, odvisnost enega sistema od drugega.
• Za dobro zdravje je nujna dobra cirkulacija.
• Če je struktura zdrava in gibljiva, bo optimalna tudi funkcija.
• Spodbujanje homeostaze kot procesa samoozdravitve.
• Osteopatski pristop je celostni pristop, ki išče vzrok funkcionalne motnje, pri tem pa ne obravnava samo simptomov.

Osteopatsko medicino delimo na strukturalno, visceralno in kranialno. Strukturalna se ukvarja s kostmi, sklepi in mišicami, visceralna z notranjimi organi, kranialna pa z lobanjskimi kostmi in ovojnicami.

Osteopatija in druge terapevtske tehnike

Kiropraktika izvira iz osteopatije. Razlike med njima so: kiropraktika se pri zdravljenju bolnikov osredotoča na aksialni skelet (hrbtenica), osteopatija gre dalje in obravnava tudi vse druge sisteme telesa; kiropraktični tretma je običajno kratek, včasih traja samo 5 minut, osteopatski traja vedno dlje; kiropraktik uporablja večinoma samo kratke in sunkovite tehnike, osteopat pa poleg teh tudi mehkejše tehnike.

Fizioterapija zdravi lokalne težave oz. simptome ter obravnava bolnike, ki potrebujejo povečini rehabilitacijo. Osteopatija pristopi k bolniku celostno.

Manualna medicina izvira iz osteopatije in se osredotoča na mišično-skeletni sistem. Osteopatija gre veliko dlje, saj obravnava temeljito vse sisteme.

Zgodovina

Filozofija in praksa osteopatske medicine se je razvila kot odgovor na pogosto škodljive posledice medicine v Združenih državah Amerike konec 19. stoletja. Temeljna načela je postavil dr. Andrew Taylor Still (1828–1917), ki je leta 1874 tudi skoval izraz osteopatija. Bil je prvi zdravnik, ki je na podlagi svojih kliničnih izkušenj in odkritij v celoti uvidel medsebojno tesno povezavo med strukturo telesa in njegovim načinom delovanja. Še vedno pojasnitev vzroka in posledice v razvoju bolezni daje osteopatiji posebno mesto v zgodovini umetnosti zdravljenja.

Leta 1893 je dr. Taylor Still organiziral prvo šolo osteopatske medicine v ameriškem mestu Kirksville.

Danes osteopati ne obravnavajo samo mišično-skeletnega sistema, ki zajema kosti, zglobe, vezi, mišice in ovojnice, temveč tudi organe in živčni sistem.

Položaj osteopatije v ZDA in v Evropi

V ZDA pridobi diplomant osteopatske medicine naziv doktor osteopatije in je popolnoma izenačen z diplomantom medicine. Diplomant osteopatske medicine lahko enako kot zdravnik specializira katerokoli od vej medicine (nevrologija, ginekologija, kirurgija…), lahko izdaja recepte za zdravila in se lahko zaposli v javnih ter zasebnih zdravstvenih zavodih.

Evropska osteopatska medicina se je razvila iz ameriške leta 1910. V Evropo jo je prinesel dr. John Martin Littlejohn, ki je bil študent dr. Andrewa Taylora Stilla. Prva šola osteopatske medicine v Evropi je bila ustanovljena leta 1915 v Angliji in se je imenovala British School of Ostheopathic Medicine. Šola še danes uspešno izobražuje.

V Evropi pridobi diplomant osteopatske medicine naziv diplomirani osteopat. Prav zato, ker poklic ni izenačen z zdravniškim poklicem kot v ZDA, je poudarek študija v evropskih šolah na ročnih tehnikah. V tem evropske šole daleč prekašajo ameriške.

V večini držav je poklic osteopata urejen zakonsko. V nekaterih državah, kot so Velika Britanija, Belgija, Nemčija, Francija itd., so lahko osteopati zaposleni tudi v javnih zdravstenih ustanovah. V Sloveniji bo osteopatijo, kiropraktiko in akupunkturo urejal poseben zakon, nadzor pa bo izvajalo Ministrstvo za zdravje.